30
maj

Kako lahko z dihanjem izboljšamo psihofizično počutje?

Dihanje je osnovna človeška funkcija, ki poteka tako nezavedno kot tudi z močjo volje. Mnogokrat se ne zavedamo povezave med našim dihanjem in počutjem, saj dihamo povsem avtomatizirano. Stalna zaskrbljenost, doživljanje stresov, odsotnost zadostne telesne aktivnosti in sedeč življenjski slog pripomorejo k temu, da je naše dihanje plitvejše in prsno, tak vzorec dihanja pa se močno povezuje s pojavom depresije, anksioznosti in napadi panike. Nasprotno pa se globoko in umirjeno preponsko oz. trebušno dihanje povezuje s prijetnimi čustvi ter sproščenostjo. Trenutno pa se vsekakor nahajamo v obdobju, kjer nam koristi, če gojimo in skrbimo za svojo sproščenost.

Ena izmed najbolj preprostih in dostopnih tehnik sproščanja, ki jo lahko uporabimo kadarkoli, so dihalne vaje. Sam namen dihalnih vaj je doseči zavedanje trenutnega dihalnega vzorca in okrepiti sposobnost zavestnega usmerjanja dihanja z namenom sprostitve. Ravno ta sposobnost omogoča občutek notranje moči, samozavesti in samostojnosti. Z osredotočanjem na svoje dihanje umirimo svoj um, sprostimo celotno telo, preusmerimo pozornost stran od neprijetnih misli, prav tako pa upočasnimo srčni utrip in zmanjšamo napetost.

Na videoposnetku, ki se nahaja na našem fb profilu https://www.facebook.com/mcpodlaga , je predstavljena tehnika trebušnega/preponskega/diafragmalnega dihanja. Globoko trebušno dihanje je običajno značilno za zdrave otroke in odrasle, ki so sproščeni in mirni, prav tako pa ga lahko opazimo med spanjem zdravega človeka. Pri izvajanju tehnike trebušnega dihanja se osredotočamo na lastno dihanje in poskušamo dihati s trebušno prepono tako, da pri vsakem vdihu napolnemo trebuh z zrakom. Tako omogočimo telesu večji dihalni volumen, kar vpliva na nižjo srčno frekvenco in manjše naprezanje srčne mišice za isto količino opravljenega dela. Sprostitev se tako pojavi na ravni telesa, čustev in misli. Mogoče bomo po izvedeni vaji trebušnega dihanja lažje zaspali, se lažje motivirali, se lažje skoncentrirali ali odgnali nekaj tesnobe. Vsaka izvedba nam lahko prinese novo izkušnjo.

Prijetno vadbo!

V kolikor ste v stiski, lahko pokličete tudi na Psihološki krizni telefon Zdravstvenega doma Sežana, vsaj delavnik med 7:30 in 14:30 na telefonsko števiko 051 666 442.

Avtorici besedila: Anja Umičevič, Ela Brecelj, univ. dipl. psih.
Vir besedila: Tančič Grum, Alenka in Zupančič Tisovec, Brigita (2018). Tehnike sproščanja – priročnik za udeležence delavnice. Ljubljana: NIJZ.
Avtorica videoposnetka: Ela Brecelj, univ. dipl. psih.